-
1 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan
См. также в других словарях:
dvá — é é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 1. izraža število dve [2] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríje — tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (ȋ; ẹ̑) 1. izraža število tri [3] a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ógel — 1 ógla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima štiri ogle; zadeti se ob mizni ogel; ogel rute se je začel cefrati; miza je na štiri ogle štirioglata / ležal je na peči in segel na ogel po … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíbati — ljem tudi am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrahírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korák — a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésec — a tudi sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odléči — léžem dov., odlézi odlézite; odlégel odlêgla; nam. odléč in odlèč (ẹ ẹ̑) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peljáj — a m (ȃ) nar. kar se enkrat prepelje na vozu: peljaj listja, peska / sena je bilo za dva peljaja ∙ knjiž. vse svoje stvari je prepeljal v treh peljajih s tremi prevozi, vožnjami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕst — a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
